Članki
Evropa Latinska Amerika in Karibi Afrika Oceanija Severna Amerika Drugo Azija in Bližnji vzhod
Čile
Zasanjani otok legend – Chiole
Lesene hiše in cerkve
Na Chilou pogosto dežuje ali pa ga vsaj ovijajo skrivnostne meglice. Zime zaradi vpliva Tihega oceana niso tako hude, kot bi pričakovali daleč na jugu Amerike. Največja kraja, Ancud in Castro, premoreta komaj kaj več kot 15.000 prebivalcev. Poleg njiju je po otoku in na bližnjih manjših otočkih raztresenih vse polno majhnih vasi. Mnoge se ponašajo z lično zgrajeno leseno cerkvijo. Na otoku je več kot sto petdeset cerkva, nastanek najstarejših pa sega kakšnih dvesto let nazaj, ko se je skupaj z novimi priseljenci in jezuitskimi misijonarji že dobro prijelo krščanstvo. Les je tudi sicer najbolj razširjen gradbeni material. Predvsem zato, ker je na otoku še vedno precej gozdov. Lesene hiše so značilne tudi za večje kraje. Hiše so grajene s precej domišljije, poseben pečat pa jim dajejo barvita pročelja. Ta so še bolj zanimiva, ko jih obijejo z deščicami različnih velikosti in oblik. Značilnost nekaterih obalnih krajev so hiše, grajene na kolih. Tako se lahko njihovi lastniki ob plimi s čolnom zapeljejo dobesedno do hišnega praga. Zato pa ob oseki čolni neuporabno obtičijo v globokem blatu.
Do nekaterih manjših naseljenih otočkov, ki obkrožajo Chiloe, je mogoče priti z majhnimi barkačami. Na njih se skupaj s potniki in njihovo prtljago lahko znajdejo tudi meketajoče ovce poleg vsega tistega, kar je mogoče kupiti le v kolikor toliko založenih trgovinah na glavnem otoku.
Chiloe in njegovi prebivalci so se spopadali z ekonomsko zaostalostjo vse do začetka preteklega stoletja. Toda tudi danes na otoku praktično ni industrije niti obilice delovnih mest. Večina izmed nekaj več kot sto tisoč prebivalcev se preživlja s kmetijstvom in ribolovom. Mnogi so v preteklosti v iskanju dela odhajali z otoka. Danes je predvsem zaradi razvoja turizma prihodnost mladih nekoliko bolj obetavna.
Med največjima krajema je nekoč celo sopihal vlak. Tako kot z vsemi novostmi, ki so na otok prihajale po kapljicah in z zamudo, je bilo tudi s to. O teh časih priča stara nemška lokomotiva, danes razstavljena v Castru. Svoji nalogi je bila kljub ne posebno razgibanemu terenu komajda kos. Na klancih so ji morali včasih priskočiti na pomoč kar potniki. Menda je bila razlika med potovanjem z vozovnico prvega in drugega razreda le v tem, da potnikom prvega razreda ni bilo potrebno potiskati lokomotive, kadar je obnemogla. Progo so opustili pred dobre pol stoletja, ko je njeno že tako neobetavno usodo zapečatil še potres s cunamijem.
Članek lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Horizonta št. 62 april 2007
Za naročilo revije lahko kliknete sem.
Vprašanja in odgovori (1)
znamenitosti
veliko informacij boste našli na spletnih straneh v angleškem jeziku: www.turismochile.com in www.gochile.cl
