Članki
Evropa
Latinska Amerika in Karibi
Afrika
Oceanija
Severna Amerika
Drugo
Azija in Bližnji vzhod
Laos
»Ko to tamo peva« po laoško
Zagotovo vas je veliko, ki bi z menoj delili mnenje, da je eden najbolj kultnih jugoslovanskih filmov »Ko to tamo peva«. Kdo se ne spomni vseh prigod naključnih potnikov, ki se v rdečem avtobusu prevažajo po srbskih kolovozih. Ker vsi filmi boljše kvalitete niso nobena fikcija, velja tudi za takšne prevoze v marsikaterem delu našega planeta. Nekaj podobnega sem doživljal v Laosu, kjer ob nakupu avtobusne vozovnice ne plačaš le prevozne usluge, ampak tudi dogodivščino v stilu omenjenega filma.
Z Majo sva pričela najino potovanje po Laosu v mestu Savannakhet, ki leži tik ob meji s Tajsko v osrednjem delu južnega Laosa. Z nočno vožnjo sva naredila 500-kilometrski preskok vse do prestolnice, Vientianea. Pričakovano mirno vožnjo je že vstop na avtobus obrnil na glavo. Po celotnem hodniku in pod vsakim sedežem so bile naložene vreče riža, ki so omogočale pomikanje po vozilu le v sključeni drži. Sedenje na sedežu je že na začetku spominjalo na položaj velikanskega embrija, tako da sem lahko pozabil na udobnejše raztegovanje nog. Ker je bil riž tudi v prostoru za prtljago, je bila vsa naša prtljaga kar na strehi ob družbi mopedov, z zalogami nafte, ventilatorji … Po dobri uri vožnje, ko sem se že navadil na položaj na sedežu, smo se ustavili za daljši čas, kar je pritegnilo mojo pozornost. Na streho avtobusa so pritrdili velikanske lesene košare, ki so jih napolnili z živo perutnino in z živimi pujski. Okoli 25 so jih kar za gležnje pometali v te košare, tako da je bil avtobus naložen do zadnjega kotička. Ko smo se vozili, sem pomislil, kako živali urinirajo v bližini najinih nahrbtnikov.
Članek lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Horizonta št. 62 april 2007
Za naročilo revije lahko kliknete sem.
Vprašanja in odgovori (0)