Spoštovani bralci revije Horizont
OBVEŠČAMO VAS, DA REVIJA HORIZONT ZARADI VEČ KOT 100 ODSTOTNE PODRAŽITVE TISKA V PRIHODNJE NE BO VEČ IZHAJALA V TISKANI OBLIKI. VABIMO PA VAS K PREBIRANJU ČLANKOV IN NOVIC, KI JIH OBJAVLJAMO NA NAŠI SPLETNI STRANI!
Hvala za razumevanje in vašo podporo, člani uredništva
Srečni in srečni!
Na potovanjih po svetu vedno znova srečam ljudi, ki za svojo srečo potrebujejo tako malo. Nazadnje sem jih med čajnimi plantažami Nuwara Eliya na Šrilanki, ki jih obdelujejo predvsem Tamilci. Na železniški postaji sem videla nasmejane otroke, ki so si želeli le to, da bi se z nami fotografirali. Oči so se jim kar zasvetile, ko so videli fotografijo na zaslonu aparata. Še večji nasmešek pa so jim na usta privabili bombončki in žvečilke, ki smo jih jim stisnili v pest. Tudi med štiriurno vožnjo z vlakom po slikoviti pokrajini do Kandyja nam je tamilska družinica s svoje mize ponujala kekse z ingverjem, ki so me tako navdušili, da sem jih kasneje kupila še za domov. Po vagonu se je razlegala vesela pesem in prav nihče ni bil žalosten, ker nima najnovejšega pametnega telefona, tablice ali konja ... Njihovi nasmehi in pesem, ki se je razlegala po vagonih, so bili tako iskreni in življenjski, da sem si želela še malo ostati v njihovem času.
Ko smo potovali po Vietnamu, smo obiskali tudi opičji otok in pri manjši nezgodi nam je pomagala celotna mlada družina in nam nato poklonila še sadje, kar tako za dobro voljo. Njihovi še ne dveletni hčerkici smo dali pomarančni sok v tetrapaku s slamico, ki ga je spila na dušek, medtem ko se je oče še dolgo zahvaljeval za skromen dar, ki stane pri nas nekaj deset centov. Tako se lahko vedno znova prepričam, da so ljudje, ki še zdaleč ne živijo v takšnem blagostanju, kot smo ga vajeni pri nas, precej bolj hvaležni in srečni ter pripravljeni pomagati.
Tudi mednarodne lestvice in primerjave ugotavljajo, da najsrečnejši ljudje živijo poleg socialno najbolj ozaveščenih skandinavskih držav in denimo v Avstraliji ali Kanadi v državah Južne Amerike, kjer je standard precej nižji. A ljudje tam držijo skupaj, so bolj tradicionalno družinsko povezani in navezani. Med navadnimi ljudmi je precej manj egoizma in s skupnimi močmi premagujejo tudi bankrote držav, kot je bilo to v primeru Argentine. So temperamentni, veliko več se družijo in iščejo srečo v medčloveških odnosih, ki jim niso v nadlego tako kot pri nas, ampak jih osrečujejo in izpopolnjujejo njihovo življenje. Tudi megalomanskih ciljev si ne zadajajo in za to tudi ne obžalujejo, če jih ne morejo uresničiti.
Tudi zato se mi vedno bolj zdi, da so potovanja kot prazniki, pa ne zato, ker smo na njih delovno manj obremenjeni, ampak zato, ker lahko odkrivamo iskrenost in veselje do soljudi, četudi prihajajo z drugega kontinenta. Pristna čustva si je težko v kovčku prinesti nazaj domov, lahko pa nam v spominu ostanejo še dolgo ali za vedno. Kot nasmehi tamilskih otrok na železniški postaji med plantažami čaja in drobne Vietnamke s sokom iz tetrapaka pa deklic iz Irana, ki so tekale okoli mene in mi vedno znova zaželele dobrodošlico ter majhnih otrok iz Lomboka, ki so nabirali školjke in jih na Baliju menjali za kaj za pod zob ...
Silverka Lesjak Klapš
Vsebina
Švedska: Lund – zanimivo študentsko mesto
Portugalska: Vinska četrt v Portu
Mehika: Riviero Majev pesti kriminal
ZDA - 150 let narodnega parka Yellowstone
Azija: Nenavadna plat Tajske
Astrahan - Kaviar, lotos in Volga
Priloga: Pisani narodni parki v Afriki
Nasveti:
Spominki, ki lahko drago stanejo
(Ne)varno spletno nakupovanje
Kolumna
Izleti po Sloveniji:
Pohajkovanje po Beli krajini
Domače in turistične novice
Znani na poti:
Robert Mlinarič iz Štajerske v Namibijo
Tujina:
Z vlakom na poti
Letalske novice
Križarjenja
Zanimivo
Hoteli po svetu
Od tod in tam
Turistične novice iz Hrvaške
Turistične novice iz Nemčija
Turistične novice iz Avstrije
Varni in zdravi na poti
Kulinarika:
Edinstven cvet artičoke
Na liniji:
Aplikacije, mobilne in informacijske tehnologije
Avtomobilske novice
Več
